Najprej: kljub relativno kratkemu času za pripravo, resnično hvala vsem za zelo dober odziv. Vsem, ki ste bili na shodu, vsem, ki ste ga tako ali drugače podprli, vsem, ki ste ga pomagali izpeljati. Vsak od vas je s svojo udeležbo pokazal, da mu je mar. Skupaj zmoremo!
…
Sindikati imamo v rokah pomembno moč: člane. Delati pa bo treba več in bolj intenzivno. Ne prvič: članstvo, sindikalni zaupniki, vsi sekretarji in predsedniki: če želimo spremembe, je treba koordinirano sodelovati. Če bo treba, pripraviti nov shod, ali več njih. Če bo treba, organizirati stavke. Menim, da bo treba. Ko bo namreč kmalu prišel še naslednji trenutek resnice in bo padlo po kapitalskih dobičkih in nuji, da kapital v blagajno prispeva več, bo pripravljenosti za dogovore še toliko manj.
Pretresti bo treba marsikaj, tudi vprašanje smiselnosti dosedanjih pogajanj za plače na sploh in vsebino socialnega dialoga. Prav nič nam ne pomaga, če najdemo soglasje o časovnicah evropskega semestra, o tistem, kar pa nam že dolgo ne gre, to je o dogovoru, kako v tej državi naprej, pa ne. Ja, kriza je spremenila marsikaj. Konjunktura bo še več.
Lidija Jerkič, predsednica ZSSS
]]>Zbrane so nagovorili predstavniki sindikatov članov ZSSS in Konfederacije slovenskih sindikatov Pergam, med drugim iz kovinske in elektro industrije, papirniške dejavnosti in tekstilne dejavnosti, obrti ter kmetijstva in živilske industrije, zahteve pa so podprli tudi sindikati javnega sektorja.
Čeprav sredi delovnega dneva, ko marsikdo ni uspel biti z nami, smo bili jasni in glasni. Z besedami naše predsednice: “Danes smo govorili, naslednjič bomo sedeli. Vsi!”
]]>ZSSS prav tako poziva delodajalce, da najkasneje v mesecu decembru 2018 zagotovijo izplačilo »božičnice« v vseh primerih, ko je to določeno s kolektivno pogodbo ali s posebnim dogovorom med sindikatom in vodstvom družbe.
Prav tako opozarjamo, da so izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja od 1. 1. 2018, tako zaradi pobud ZSSS kot dogovora med socialnimi partnerji davčno razbremenjena. Zakon o dohodnini (ZDoh-2R) za leto 2018 namreč določa, da zaposleni ob izplačilu 13. plače ali kako drugače imenovane nagrade za poslovno uspešnost, enkrat v koledarskem letu, od izplačila plačajo zgolj prispevke za socialno varnost, znesek do 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji pa je oproščen plačila dohodnine. Prejemek se do 100 % povprečne plače v RS tako ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Lidija Jerkič
Predsednica ZSSS
Mi pravimo: Ostro nasprotujemo grožnjam o odpovedovanju kolektivnih pogodb, zahtevamo višje plače in podpiramo Zakon o minimalni plači! Vse to gremo skupaj – zelo v kratkem in zelo glasno povedat – delodajalcem.
Predlog Zakona o minimalni plači, ki je bil vložen v Državni zbor, je odprl ne samo vprašanje ustrezne minimalne plače, temveč pokazal na vse razsežnosti prenizkih plač delavcev in delavk v zasebnem sektorju. Reakcije delodajalcev na vložen predlog so prekoračile vsako mero zdravega razuma, višek vsega pa je bila izjava, da delodajalci izstopajo iz vseh ravni socialnega dialoga, tudi na bipartitni ravni, kar pomeni, da se ne bodo pogajali več za plače v kolektivnih pogodbah, celo več, razumeti je bilo, da bodo odpovedovali kolektivne pogodbe. Na tej točki je treba delodajalcem dati jasen in glasen odgovor. NE!
Spodbujeni z zgornjimi grožnjami opozarjamo, da smo delavke in delavci zasebnega sektorja med nedavno finančno in ekonomsko krizo nosili veliko breme. Delodajalci so pritiskali na zniževanje pravic iz naslova delovnega razmerja, vsak dan znova smo trepetali, ali bomo sploh ohranili zaposlitev, pristajali smo na nevzdržne delovne razmere, se vseskozi se soočali s stečaji in drugimi delavskimi stiskami ter se na koncu pogosto brez služb znašli na zavodu za zaposlovanje.
Ko danes poslušamo o gospodarski rasti in vedno večjih dobičkih podjetij, ko opazujemo, kako prihodki najbogatejše peščice samo še naraščajo, se upravičeno sprašujemo, kdaj bomo na vrsti mi.
Ker so pravice vedno priborjene in nikoli podarjene, lahko uspemo samo združeni, solidarni in organizirani. Skupaj bomo zahtevali ohranitev kolektivnih pogodb, skupaj se bomo borili za zvišanje naših plač in skupaj zahtevati, da nas delodajalci spoštujejo.
Višje plače, boljše kolektivne pogodbe in dobri delovni pogoji so pomembni tudi za mlade ter prekarne delavke in delavce, saj lahko pripomorejo k zmanjšanju prekarnega dela in boljši zaščiti za vse. Pomembni so za naše pokojnine, pomembni so za razvoj družbe. Protestu se tako pridružujejo tudi prekarci, mladi in upokojenci.
Prav je, da je delodajalcem skupaj, enotni in povezani pokažemo, da se ne bomo pustili prestrašiti in izsiljevati! Zahtevamo spoštovanje in dostojno plačilo za opravljeno delo – za delavke in delavce vseh generacij, ozadij in poklicev!
Zato sindikati člani Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in sindikati Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam za 5. 12. 2018 ob 11:00 organiziramo protestni shod, na katerem bomo delodajalcem jasno in glasno sporočili naslednje:
– Ostro nasprotujemo grožnjam o odpovedovanju kolektivnih pogodb!
– Zahtevamo višje plače!
– Podpiramo Zakon o minimalni plači!
Se vidimo 5. 12. 2018 ob 11.00! Povej naprej!
Vir: Planet Danes
]]>Pričakovano, je tudi naš sindikat pristopil k sindikalnim aktivnostim v okviru Koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja ter se preoblikoval v stavkovni odbor. Stavkovni odbor bo, skupaj z ostalimi sindikati javnega sektorja v koordinaciji, usklajeval in usmerjal priprave in aktivnosti za pripravo splošne stavke v javnem sektorju, ki se bo pričela 4. decembra 2018.
Zahtevo višje plačilo za delo zaposlenih v zdravstvu in sociali, uveljavitev standardov in normativov za poklicne skupine, ki le teh še nimajo ter reševanje problematike pomanjkanje kadra (slednje je v socialnem varstvu še bistveno večji problem kot v preostalih deli javnega sektorja), saj v takih delovnih pogojih zaposleni enostavno niso več zmožni (varno) delati.
Stavkovni odbor SZSSS bo glede na nadaljnji razvoj pogajanj izpeljal vse potrebno za napoved in izvedbo stavke v skladu z Zakonom o stavki in stavkovnimi pravili ter o vseh svojih aktivnostih obveščal članstvo, hkrati pa pozivamo preostale sindikate na področju zdravstva in socialnega varstva, da v čim večji meri poenotimo in skupno koordiniramo aktivnosti v stavkajočih dneh, saj so vse usmerjene v enak cilj – izboljšati plače/pravice/položaj zaposlenih v zdravstvu in sociali.
Predsednik sindikata
Aleksander Jus
Sindikat obrti in podjetništva Slovenije
]]>Ljubljana – MMC RTV SLO
Socialni partnerji v dejavnosti gostinstva in turizma so danes podpisali novo panožno kolektivno pogodbo, ki prinaša številne izboljšave za zaposlene, v višje plače pa bodo zagrizli jeseni.
Kot je ob podpisu nove kolektivne pogodbe v Ljubljani pojasnila generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije Karmen Leban, jim je v novem panožnem dokumentu uspelo ohraniti vse dodatke k plači, kot so bili do zdaj. Med temi so dodatki na minulo delo, delo na silvestrovo ter praznike in nedelje.
Med ključnimi poudarki je izpostavila še, da je kolektivna pogodba sklenjena za štiri leta, torej do konca leta 2022 (veljati bo sicer začela po objavi v uradnem listu), da so ohranili plačilo prevoza na delo in z dela v višini 100 odstotkov.
Problematika presežnih ur
Med tršimi orehi v pogajanjih za novo kolektivno pogodbo, ki so potekala od oktobra lani, je bila problematika presežnih ur. To so zdaj v 38. členu zelo natančno razdelali. Delodajalec bo moral po pojasnilih Lebnove vsake tri mesece koledarskega leta narediti analizo presežka ur in pogledati, ali te presegajo pet odstotkov povprečne delovne obveznosti zaposlenih in predstaviti ukrepe za njihovo izravnavo.
Presežne ure se bodo morale v referenčnem obdobju šestih mesecev izkoristiti ali izplačati v višini 30-odstotnega dodatka. Če se te ne bodo izkoristile in izplačale, pa se bodo izplačale v drugem delu referenčnega obdobja v vrednosti 45-odstotnega dodatka. Če se tudi takrat ne bodo izplačale, pa jih bo moral delodajalec izplačati 13. mesec, in sicer v vrednosti 50-odstotnega dodatka, je navedla in dodala, da je sicer cilj vseh, da se presežki ur pokoristijo.
]]>Sindikalistke in sindikalisti so brez dlake na jeziku poudarili, da turistična sezona uspeva le zato, ker so v njenem ozadju ljudje, ki že tri mesece brez panožne kolektivne pogodbe delajo 12 ur in več na dan ter brez zakonsko določenih odmorov in počitkov skrbijo za dobro počutje gostov ter predstavljajo Slovenijo kot top turistično destinacijo v Evropi. Pri tem so slovenski turistični delavci in delavke v prvem polletju letošnjega leta nabrali že več kot pol milijona presežnih ur, ki jih nikdar ne bodo mogli izkoristiti, saj je ljudi, ki bi delali v gostinstvu, mnogo premalo. Novih kadrov pa ob mizernih plačah, ki v določenih primerih (na primer pri poklicu sobarice) padejo celo pod zakonsko določeno minimalno plačo, ne bo, sama panoga pa bo ostala močno prekarizirana, medtem ko se bodo v njej udinjali sezonski delavci, zunanji pogodbeni izvajalci, študenti, agencijski delavci, prisilni samostojni podjetniki, reaktivirani upokojeni gostinski delavci, delavci na črno in podobno.
»Dokler bo država, ki je lastnik 43 odstotkov slovenskega turizma, vlagala v zidove in ne v delavke in delavce, dokler bo razprodajala premoženje in skrbela za rast dobičkov, do takrat se slovenskemu turizmu ne piše nič dobrega«, je bila ostra generalna sekretarka sindikata, Karmen Leban.
Podrobneje je opisala tudi situacijo okoli nedosežene kolektivne pogodbe. Kamen spotike je bil v tem, da delodajalci med pogajanji niso pristali na povečanje cene presežne ure s 30 odstotkov na 45 odstotkov osnovne urne postavke delavca, kar v praksi pomeni 30 centov več za ure, oddelane prek rednega delovnega časa. Ker so sindikat in delodajalci decembra 2017 že dosegli dvig najnižjih osnovnih plač, pri tokratnih pogajanjih dviga plač niso zahtevali, temveč so pogajanja za višino letošnjega dviga plač prestavili na september, ko bodo znani rezultati turistične sezone.
Je pa Karmen Leban na sami novinarski konferenci sporočila ekskluzivno novico, in sicer, da je sindikat pred samim srečanjem z novinarji od vodstva Turistično gostinske zbornice prejel informacijo, da so se na današnji korespondenčni seji vendarle odločili za podpis kolektivne pogodbe dejavnosti gostinstva in turizma, skupaj z dogovorom o referenčnem obdobju za dnevne odmore in počitke, pri katerem se je zataknilo. Sindikat bo tako nadaljeval socialni dialog v smeri čimprejšnjega podpisa nove kolektivne pogodbe.
V primeru, da se to ne bo zgodilo, pa bodo začeli nova pogajanja, v okviru katerih bodo zahtevali tudi takojšnje zvišanje plač, višje ovrednotenje nedeljskih ur in boljše plačilo oddelanih presežnih ur. Ena od možnosti, če socialni dialog ne bo uspel, pa ostaja tudi stavka. Predsednik sindikata gostinstva in turizma Kristijan Lasbaher je namreč na novinarski konferenci že pokazal stavkovni material – trak, ki bi si ga v primeru stavke nadeli člani in članice stavkovnega odbora. »V tem trenutku je vse odvisno od delodajalcev, ne več od nas,« je poudaril.
Irena Valenti Jaklič iz Območne organizacije ZSSS Primorska in Notranjska in Breda Črnčec, sekretarka v Območni organizaciji ZSSS za Podravje in Koroško, pa sta povedali več o tem, kakšna je situacija na terenu. Najprej je bilo omenjenih nekaj najpomembnejših številk: po dostopnih podatkih Statističnega urada republike Slovenije smo do konca junija 2018 pri nas našteli 570 000 prihodov turistov in več kot 1,4 milijona njihovih prenočitev. Skoraj 72 odstotkov vseh turističnih prenočitev predstavljajo tuji turisti, pri tem pa prednjačijo Nemci, Avstrijci in Italijani. V tej luči je Valenti Jaklič omenila problem pomanjkanja kadra sredi sezone, opozorila je tudi na sezonsko zaposlovanje, ki prednjači na Obali, in zaposlenim ne nudi niti varnosti niti dostojnega plačila, ter povedala, da je vedno več tudi reaktiviranih upokojencev, ki večinoma kot pomožno osebje v strežbi in kuhinji zaradi nizkih pokojnin, ki so posledica nizkih plač v gostinstvu, iščejo dodaten vir zaslužka. Dotaknila se je tudi zaposlovanja tujcev v turizmu in poudarila, da bi podpis pogodbe o zaposlitvi v dejavnosti gostinstva in turizma moral biti minimalen delavski standard.
Tudi na Štajerskem, je povedala Breda Črnčec, kjer so v prvem polletju našteli 500 000 turističnih prenočitev, in v Pomurju je turistična sezona rekordna, medtem ko plače ostajajo mizerne oziroma sramotno nizke, saj večina zaposlenih dobiva minimalno plačo ali zgolj malenkost več. Tudi tu na tem koncu Slovenije se soočajo s pomanjkanjem kadra, prav tako pa je problem pomanjkljiv nadzor nad kršitvami delodajalcev. Primer je družba v državni lasti, ki je na lastno pest, ne da bi obvestila reprezentativni sindikat ali svoje zaposlene, sprejela nezakonit sklep, da bo vsem delavkam in delavcem, ki so še imeli dopust iz lanskega leta, pa ga do konca junija niso porabili, ta dopust izplačala, kar je nato tudi storila. Takrat, ko bo gostinski delavec dobro plačan, motiviran in spoštovan, ko bo imel normalne delovne razmere in sprejemljiv delovni čas, tudi pomanjkanja kadra ne bo več, je zaključila sindikalistka.
Žogica za podpis nove kolektivne pogodbe za področje gostinstva in turizma pa je v tem trenutku na strani delodajalcev, saj Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije še čaka na njihove uradne sklepe.
Gregor Inkret
PS: Že takoj po novinarski konferenci sta delodajalski organizaciji – Turistično gostinska zbornica in Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za gostinstvo in turizem po elektronski pošti poslali sklepe svojih organov, da bodo pristopili k podpisu Kolektivne pogodbe gostinstva in turizma Slovenije in »Dogovora« s sindikatom ter za to pooblastili svoje legitimne predstavnike. Sindikat GIT Slovenije bo tako skupaj z delodajalci uskladil datum podpisa panožne pogodbe, o čemer bodo obvestili medije in javnost.
]]>